Trenutno bi morale biti na sporedu Olimpijske igre v Tokiu. Če bi se sezona odvijala po planu in pričakovanjih, bi verjetno za seboj že imela nastop na 100 m prsno. Ampak pustimo če-je…Danes zjutraj sem se zavedala, da je od mojega prvega nastopa na Olimpijskih igrah minilo že 8 let. V Londonu leta 2012 sem nastopila na 100 m prsno. Prve Olimpijske igre so bile nekaj posebnega. Vse je bilo novo…Olimpijska vas, vsi športniki na istem mestu…Noro doživetje, ko na poti do jedilnice ali avtobusa srečaš Novaka Đokovića pa Usaina Bolta…Na bazenu polne tribune gledalcev, ki so glasno vzpodbujali vse plavalce. Za piko na i pa sem v svoji predtekmovalni skupini imela najhitrejši prijavljen čas in nastopila na progi 4. Vzdušje je bilo fenomenalno, samega plavanje se pravzaprav ne spomnim kaj dosti. S svojim prvim olimpijskim nastopom sem bila precej zadovoljna, saj sem za malo zgrešila svoj državni rekord, ki sem ga odplavala aprila istega leta.
Štiri leta so minila kot bi mignil. Zopet mi je uspelo, da sem se uvrstila v slovensko reprezentanco za nastop na Olimpijskih igrah leta 2016 v Riu de Janeiru. Vedela sem, da bo okolje sicer drugačno kot v Londonu, a sem že bila seznanjena s tem, kaj lahko od dogodka pričakujem, zato sem do svojega nastopa vso svojo pozornost namenila izključno plavanju. Zopet sem nastopila na 100 m prsno. Tokrat sem od sebe pričakovala precej več kot 4 leta prej, saj sem že v predolimpijskem letu odplavala precej spodbudne rezultate, ki bi me verjetno popeljali vsaj v polfinale. Na žalost se stvari niso izšle tako kot sem si zamislila, zato sem Rio zapustila precej razočarana.
Kar je bilo je bilo, sedaj so to spomini in dragocene izkušnje iz preteklost. Skozi leta se počasi zaveš, da so Olimpijske igre zgolj samo še eno tekmovanje, na katerem moraš biti v svoji top formi in v danem trenutku odplavati svoj maksimum. Je res, da je to tekmovanje le na vsake 4 leta, vendar se sicer v ničemer ne razlikuje od ostalih večjih plavalnih tekmovanj. Zato, ker so to pač Olimpijske igre, si ni potrebno ustvarjati dodatnega pritiska. V teh 8 letih se je v mojem življenju in na moji plavalni poti spremenilo marsikaj, vendar je najpomembnejše to, da še vedno vztrajam in verjamem, da najboljše šele prihaja.