Razmišljam in razmišljam…ali napisati ta blog, ali ga objaviti…razmišljam in se sprašujem, za koga ga napisati…zase, za druge ljudi, za Igorja? Pridem do zaključka da sebe in svojih dejanj ne rabim pojasnjevati svetu, da tako ali tako na koncu ljudje slišijo le tisto, kar hočejo…pa vseeno pišem naprej…pišem zase…pišem, ker Igorja vsak dan bolj pogrešam…
Želela sem, da bi v tem blogu beseda tekla o Igorju, najinih skupnih dogodivščinah in neštetih spominih. Da bi se spomnila, kakšna oseba je bil in za kaj vse mu bom neizmerno hvaležna do konca življenja. Bil mi je veliko več kot zgolj plavalni trener pa vseeno v zapisu o njegovem slovesu ne morem mimo dejstva, da se moja plavalna kariera z njegovo smrtjo verjetno počasi bliža koncu. Z Igorjem sva se pred dobrimi 10 leti podala v lov za vrhunskimi rezultati…kaj sva dosegla, kaj nisva in kaj bi lahko, pustimo za kdaj drugič…nekaj planov je žal ostalo nedokončanih. Bilo je nepozabnih 10 let smeha in solz, veselja in žalosti, vzponov in padcev. 10 let, ki jih ne bi zamenjala za nič na svetu.
Z besedami težko opišem, kaj mi je pomenil Igor in kako zelo sem ga imela rada. Redki, ki to vedo ne potrebujejo besed…tudi jaz jih ne…zato naj to ostane meni. Včasih se mi še vedno zdi, da vse to ni res in, da ga še vedno lahko pokličem, da bom še vedno vsako jutro prišla na bazen in mu povedala vse neumnosti. Boli, da je odšel tako nepričakovano, tako kmalu…z njim je odšel tudi del mene.
Ko sem poleti 2020 oblikovala svojo spletno stran sem v rubriki Ekipa nekaj stavkov namenila tudi Igorju. Takrat sem zapisala, da je Igor ena izmed redkih oseb, ki prebere moje misli in me vidi tudi, če me ne gleda. In ravno ta Igorjeva lastnost je bila ključ najinega odnosa. Ko pravzaprav nikoli nisem potrebovala besed (čeprav sem vedno govorila preveč), da me je razumel…dovolj je bilo, da je bil vedno tam in me poslušal…dovolj je bilo to, da sem vedela, da me razume…Minil je že en mesec odkar ga ni več…mesec, v katerem se je zgodila 101 stvar…101 stvar, ki bi mu jo povedala, a žal to ni več mogoče…Pogrešam ga!