Priprave v Južni Afriki in treningi v času epidemije

V začetku marca sva s trenerjem (op. Igor Veličković) odpotovala na višinske priprave v Južno Afriko, kjer sem prvi teden priprav odtrenirala po planu. Tam bi morala ostati do začetka aprila, nato bi preverila svojo formo na močnem mednarodnem mitingu v nizozemskem Eindhoven-u, čez dober mesec pa bi sledilo Evropsko prvenstvo v Budimpešti. Na žalost se je celoten plan spremenil čez noč, saj je 12. marca 2020 Slovenija razglasila epidemijo zaradi širjenja koronavirusa, stvari pa so se začele zaostrovati tudi drugod po svetu. Ker se je postopoma začelo zapirati celotno javno življenje, države so zaprle svoje meje in številni leti so bili odpovedani, nama z Igorjem ni preostalo drugega kot, da spakirava svoje kovčke in se vrneva nazaj v domovino.  

Na poti domov, ki je potekala brez zapletov, sem razmišljala, kaj bo to pomenilo za nadaljnji potek sezone in treninge, koliko časa bo to trajalo, ali bo bazen ostal zaprt,… Ko sem prišla domov, sem imela občutek, da sanjam. Ta občutek me ni zapustil še kak teden, potem pa sem se počasi privadila na novo realnost. Več o tem, kako sem sprejela odločitev o prestavitvi Olimpijskih iger v Tokiu, si lahko preberete v blogu »Prestavitev Olimpijskih iger Tokio 2020«. 

Da se vrnem nazaj v čas epidemije…Bazen so zaprli in način življenja, ki sem ga bila vajena je bil za dobra dva meseca onemogočen, zato je bilo potrebno improviziranje. Še dobro, da je Igor glede tega zelo iznajdljiv, saj sam sama oseba, ki ne mara nenadnih sprememb, ki prekrižajo moje načrte. Bazen sem zamenjala za sobno kolo ter si preskrbela uteži in medicinke, da sem svoje ustaljene treninge na suhem lahko izvajala doma. Število treningov na teden se je posledično zmanjšalo, saj nisem smela v vodo. Na kolesu se sprva nisem počutila domače, vendar sem z vsakim dnem napredovala in mi je kolesarjenje proti koncu epidemije, ko sem zaradi sproščanja varnostni ukrepov že lahko odšla kolesarit v naravo, postalo zelo všeč. Treningi na kolesu so me utrudili drugače kot plavalni, so mi pa veliko pripomogli k ohranjanju splošne pripravljenosti. Plavalni treningi so zelo specifični, zato alternative na suhem praktično ne obstajajo. Prvič v moji karieri sem bila brez bazena dobra dva meseca, vendar sem v negotovi situaciji, v kateri sem se znašla, no pravzaprav se je v njen znašel cel svet, vsak trening naredila optimalno, prosti čas pa izkoristila za pisanje magistrske naloge.